Matthew 21

Sigaga litanigi ago Izesú Zelusalega vimó

(Mak 11:1-11; Luk 19:28-40: Zon 12:12-19)

1Lá okago, keza vake Zelusale apá ali alitiake Petepage numutoka Olivi agoka agisauka nene vi anitemó. Neneloka vi anitiake, Izesú nene izegipala zuhagutí ve lositá nokimisilike 2láa loko limó: Lekeza viki helegaloka apá komaló vi anitiiki nene, toki iza izolahiko gipalago nene nagá zikitinamó nene ánigiiki vínasiki imaneló kilímiki alizo. 3Itó vínasiki aliki nisiko nene, ve makolímo loká noleketikoma Guivahanitémo hoza nego imane izamú lokago nousive liki lilizo. Láa likisiko litá oko gele lekemekiko vínasiki aliki anigasive. 4Loko lokago, vasimó nene hanuva lá amasimó. Ómasímini agepagutí gakó loaká ve makolímo anoza gakó luhuva gizamó nene haha okative loko lá asimó. 5Nene láa loko luhuva gizamóma neve:

Zaion agokaló vegená láa liki li kimilo: Gilinahe. Agulizaki velini nenémo lekelitoka novive. Eza lemetigí oko noike nene toki izámini amupiló iteake noave. Toki izámini akaleva nenémo agohí gigo húane novive.
6Itó izegipala zuhamate keza vasike Izesú li gakó nene gili alikasike, 7toki iza izolahiko gipalago nene kilímiki asimó. Kilímiki ikasike nene, luhoaká góini nene gololohá ikasike toki iza amegesamaló milikasigo, Izesú neneló iteko minamó. 8Noigo, mukí vegená nenete góini nene gololohá iake gapogú nene avilisá itamó. Itó lugáa nenete kokonasi agila letiake gapogú nene avilisá itiliki vamó. 9Lá niago, vegená mukí goí iká alika miliká amó nenete gakó napagutí láa liki lamó: Agae, Tevitini agávolagamaka, gegepoka litune. Guivahanitémini gakotó anitelimikane. Ómasímo lusa gegetative. Agae, veletoka okulumakú Ómasi agepoka litune. 10Liki likago, Zelusalega ite anitekago, apá amelage keza nene mulúini itimó. Mulúini iteko séna gekago nene, éaho noago nilave liki likago, 11Ómasímini agepagutí gakó loaká ve Izesúma Galilaia mikasigutí Nasalete numutotí ve nene noave, liki lamó.
5 Zaka 9:9
,
9 Age 118:26


Monó zagusavemú lo hukoketamó

(Mak 11:15-19; Luk 19:45-48; Zon 2:13-22)

12Izesú nene vike monó zagusave napagú nene iteko ánigoake, áminagú moni meina kona ali volaló imaló a vegenáma kimisele ahuloake, haitó mikasigutí moniló ámina mikasigú moni kimiaká a vetini holoma aleko gululupa soake, itó Ómasímini guguni gizi aminigi nama luhusi miliaká a vegenalitini holoma aleko gululupa soake, 13láa loko lo kimimó: Ómasímo li gakó makó nene monó gotolaú láa liki luhuva gizinamóma neve: Není numunimú nene Ómasiloka loaká numunive liki litave liki luhuva gizinamóma neve. Láa onoimóza, lekeza nene alími maketi numuni lilí inamó nene guminaló vete halá giki miniaká geha mulí lilí ikamó geleaká noive, loko limó.

14Lá oko monó zagusaveú noigo, vegená kogómula likamó itó kigisa kigizató alimó nene aitoka ikago kelémo lamaná oko minamó. 15Lá noigo guguni giziaká a ve napa itó monó mogona apí ikimiaká ve nene golivagi netá oko moloko imó nene ánigiake, itó izegipa koma nenete monó zagusaveú minake gopaga lake sigaga sagaga litiki, Tevitini agávolahove gegepoka litune liki nilago giliake, kizapaló molokago, 16gakó nilamó nene gelemape liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Imane vegenalite sigaga nilinitamó nene gelenoumóza, lekeza nene monó gotolaú gakó makó lá oko nemó nene gatinamóza, lakagatí molahe:

Geza lokako namuni keza aminí ninamó nenete sigaga ligitiki gegepoka linigave.
17Láa loko lo kemeake, Zelusalega ahuloake Petania numutoka vike límugusi zekago neneloka akamó.
13 Isa 56:7; Zel 7:11
,
16 Age 8:2


Gohuna za usí vizimó

(Mak 11:12-14, 20-24)

18Akoake gó lokago, neteká Izesú nene nene Zelusalega goha novike gaúna olamó. 19Gaúna olokago, gohuna za makó nene gapo gohalaló nego ánigoake mogonagú noike gihila zeneihe loko ánigamó. Ánigamó nene agilagó minokago ánigoake gohuna za nene láa loko lo amimó: Geza nene gihila makó zemoko gohuna loloko voko minatanize. Loko noli agepagi ámina za nene osagava vizimó. 20Osagava vizekago, izegipala zuha leza ánigokunike sigaga loko za imane nana okago litá oko osagava vizive. 21Loko lokuko, Izesú nene láa loko lo limimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Lekeza nene lakagata losi gelemilo. Gili alévolé iki minatamó nene imane gohuna zamú lumó nenéminiki lekeza alika lilí inigave. Itó nenegó nomive. Lekelisi gili alévolé iminiki agoka makó nene vozane agoka litá oko zeko akutooko age nagamikú holamane liki litamó nene gakotini gele alitimó neve. 22Itó Ómasiloka netá makokumú voká linigi nene, gili alévolé inikigó litamó nene ámina netá alinigave, loko limó.
21 Mat 17:20; 1 Koli 13:2


Zámuzamú Izesuni loká itamó

(Mak 11:27-33; Luk 20:1-8)

23Lá oake nene vike monó zagusaveú goha itike monó lo kemeko minamó. Lo kemeko noigo, guguni giziaká ve napa itó monó gizapa ve keza Izesutoka ake gimivagú miliki láa liki lamó: Geza imaneloka netá matá azozá alenimó nene éahini gakotó alene. Itó éaho lokago alenimó neve. 24Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Nezagi gakó makó loká oleketatoze. Li nimikiko nénisi nene éahini gakotó imane netá lá oaká nouhe nenéa nene lo likimitove. 25Zoní nene monó nagamí holokimiaká hoza alimó nene hikutí ale utó ive. Ómasímini gakotó alihe itó mikasiuka vegenalitini gakotó alimó neve. Loko loká okimikago kezáitoka ligili hagili niake ámina gakotó nana oko ale viligoko lo amitune liki gelemó nene gopa okago, láa liki gelemó: Leza Ómasímini gakotó ale utó imole losá nene, eé, lekeza nanamú aí gakó nene gili alévolé amave, loko linogo inae. 26Itó vegená mukí nenete Zonikumú nene Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki linamóma nenazo, hanuva vegenalitikutí ámina hoza ale utó imole losá nene vegenalite nana ilitatahe loko lehelele vizekave. 27Liki kezáitoka liake láa liki lamó: Zonini mogona ma gelemune. Liki likago, Izesú láa loko lo kimimó: Láa likima neza netá matá imane aleaká noumó nene, éahini gakotó lá oaká nouhe nenegi ámina oko lo lekememinogo uve.

Gipa lositalitini anoza gakola

28Gakó makó láa loko lo likimitoze, giliki ánigalo. Ve makolímini gipala lositá minasimó. Améipo nene ganá gipala nene láa loko lo amimó: Geza gipánemaka, itínasa nene voko vain mikú nene hoza alezo. 29Loko lokago eza alemitove loko loake alika nene genezala ale viligoake gopa voko alimó. 30Lá okago, alika gipala nenémo amelaho nene ámina gakokó lo amekago, alitove loko loake vike hoza alemoko zogozogo vizeko minamó. 31Itó lekeza nene amelahini gakó éaho gele alimole liki nigeleve. Loko lokago, keza ganá gipala nenémo gele amimole. Liki likago, Izesú nene láa loko lo kimimó: Neza lamaná lo likimitoze, gililo. Takisi moni aliaká vema lekeza ánigi goselé iaká nia vegi itó gapoló vená keza nene Ómasímini avogisaló nene goí i likimiki vinigave. 32Zoní lekelitoka aniteko hehe loko minoaká gapo nene lekelepizekago, lekeza nene monolagi gili ahulikamóma neve. Gili ahulikago, takisi aliaká a vegi itó gapoló venaki nene iki Zonini gakola nene gili alévolé ikamóma nemóza, lekelisi nene aí monó gili alévolé amake likigika ali viligamamóma neve.
32 Luk 3:12, 7:29-30


Vain nagá minimú anoza gakó

(Mak 12:1-12; Luk 20:9-19)

33Loko Izesú loake makó láa loko limó: Neza anoza gakó makó litoze, gililo. Ve makó nenémo mikasiva napa minokago, makotoka vain nagá zuhá o asú oake vego vego oko geisa hize asú oake, gihila mí zeko liliká ziti gale legeake, gizapa numuni hána geake, gizapa iki niko meinava likimitove loake vegená makó nene gutá kemeake, mikasi makotoka venoni vimó. 34Voko noigo, gihiláa guzá loaká gamena alitokago, gihiláa makó alinitiki atave loko agulizaki ve nenémo gelekelé izegipala nene kimisilimó. 35Kimiselekago, vi anitikago, mitó gizapa iki mina ve nenete kigizató aliake, makó nene kigizanitunú apelemó, makó nene apili helemó, makó nene gehanitunú apelemó. Lá ikago, gelekelé izegipa makolite viki agulizaki véinima avetó iki li amemó. 36Li amikago, geleake, gelekelé izegipa mukí goha kimiselekago vamó nene ámináminiki kimisiliki kepelemó. 37Kimisilikago, vikago nene, agulizaki ve nenémo lá ikave loko ahulamike gipala hámakó nene láa loko geleake amisilimó: Není gipa gihila imane amiselekugo, agulizaki vemámini gipalama okaze liki ánigiiki nene alími lamaná itamole, loko geleneike amiselekago nene, vo anitekago, 38mitó gizapa ve keza ánigiake kezáitoka láa liki ligili hagili amó: Imanémo nene mikasi amelahini gipala noinazo, minokoko imane hoza nene ale lá inogo ive. Nenemú nene lélisi apele helekuko helisa henoni nene lelí loló itive, 39liake nene agizató aliake vain mikutí nene ahelú iliki vake apili helemó. Lá ikamó nenazo, 40nenemú nene mini amelaho aniteoko nagá mini gizapa ve nene nana oketatimó neve. 41Loko Izesú nene loká okago, keza láa liki li amemó: Áisi lamaná ámina ve golesa kepele gesá itimóma nenae. Itó vain mini nene haitó gizapa ve gutá kemekiko, keza nene guzá lati gamenaló nene gihiláa gona miliki amitave. 42Liki likago, Izesú nene láa loko miní ameko lo kimimó: Monó gotolaú gakó makó lá oko neve:

Numuni giaká vete gehani napa makó ánigi ahulamó nenémo geha lapusa alévoleláa loló oake noive. Ámina netá nene Guivahanímini gakotó utó okaze. Vegená neneta ánigokuko nene lamaná okave.
Liki luhuva gizina gakó nene lekeza gatinamóza, lakagatí molahe.

43Nenemú lo likimitoze, gililo: Ómasímini gizapa olikimiakalímini lusa nene Zuta ve lekelitotí ipá okoko haitó vegená kiminogo ive. Lá okiko lusámini gihiláa ámina vegenalite ali utó inigave, loko lo kimimó.

45Ámina anoza gakó nene lo asú oko lokago, guguni giziaká ve napa itó Palisaio monó vema keza giliake láa liki lamó: Agae, anoza gakokutí gehanimú limó nene Izesuni ánigo ahulunikumú lokave, liki giliake nene 46agizató alekinake nagá amitune liki lamóza, Izesukumú nene vegená mukilite Ómasímini agepagutí gakó loaká veve liki likamó nenazo, vegenalite lipilikatave liki kelegesá legekago ahulamó.
33 Isa 5:1-2
,
42 Age 118:22-23


Copyright information for GAH